Čokolada na Slovenskem

Čokolada na Slovenskem ima bogato in dolgotrajno tradicijo, saj njena zgodba sega celo v davno leto 1921, ko so v samostanu trapistov zagnali prva stroja za proizvodnjo čokolade. Spoznajte zgodovino čokolade na Slovenskem na spodnjem časovnem traku ...


Oglej si video o Gorenjkini zgodovini na YouTube

Začetki čokolade na Slovenskem

Zgodovina proizvodnje čokolade v Sloveniji se je
začela 3. februarja 1896 v Brestanici, ko so v samostanu trapistov zagnali prva stroja za proizvodnjo čokolade. Redovniki so izdelovali čokolado izjemne kakovosti in leta 1912 jim je cesar Franc Jožef podelil častni naslov Imperial s simbolom leva. V tovarni je bilo zaposlenih več kot 30 ljudi, ki so letno izdelali do 40 ton čokolade.

Tudi kraljeve glave se sladkajo s čokolado

Leta 1922 sta na slovenskih tleh hkrati začeli delovati dve tovarni čokolade; ena v Lescah, kjer je tudi današnja Gorenjka, in druga – tovarna čokolade Mirim – v Mariboru. Tovarna v Lescah je po slabih 20 letih obstoja že proizvedla do 50 ton čokolade letno, kolikor je danes v Gorenjki proizvedejo v samo 10 dneh. Srce blagovne znamke gorenjske tovarne čokolade je predstavljala podoba Bleda, takrat prestižnega evropskega letovišča. V trgovino v Lescah so se med letovanjem na Bledu radi prihajali sladkat celo člani kraljeve družine Karađorđević.

Gorenjka začne čokolado izvažati

Po 2. svetovni vojni je bila tovarna v Lescah nacionalizirana in preimenovana v Gorenjsko tovarno čokolade. Po težavnih povojnih letih se je sredi 50-ih let za tovarno začel nov razvojni cikel in leta 1958 je dobila ime GORENJKA, tovarna čokolade Lesce. Leta 1953 je Gorenjka prvič v svoji povojni zgodovini čokolado začela izvažati. V London so takrat izvozili 2000 kg mlečne čokolade.

Začetki izdelave peciva Triglav

Leta 1964 se je Gorenjka priključila Tovarni bonbonov in peciva Šumi. Kljub
združitvi podjetij je blagovna znamka Gorenjka živela naprej ter v svojem srcu ohranila podobo Bleda in gorenjskih nageljnov. V drugi polovici 60-ih let so Gorenjkino proizvodnjo začeli posodabljati in leta 1969 je Gorenjka postala del Žita. Leta 1968 so kot prvi v takratni Jugoslaviji uvedli industrijsko peko peciva in biskvitnega testa pod znamko Pecivo Triglav, kar štejemo za rojstvo danes še vedno priljubljenih Gorenjkinih mini rolad in rezin.

Gorenjka razširi svojo dejavnost

V začetku 70-ih let se je nadaljevalo posodabljanje proizvodnje in Lesce so postale središče slovenske proizvodnje čokolade. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja osnovne surovine – kakava – so začeli v Gorenjki proizvajati t. i. “brezčokoladne” (ang. “chocless”) tablice, ki so namesto kakava vsebovale rožičevo moko. Pomanjkanje je spodbudilo razvoj in iskanje novih priložnosti in Gorenjka je svojo dejavnost kmalu razširila tudi na izdelavo piškotov in napitkov ter čokolad z dodatki. Rodile so se čokolada z rižem, čokolada s koruznimi kosmiči in čokolada z arancini.

Miki Muster ustvari simpatično Gorenjkino punčko

Leta 1985 se je Gorenjkina tovarna čokolade s prvotne lokacije preselila v sedanje prostore. V tem obdobju je Gorenjka močno okrepila svojo ponudbo; razvili so različne vrste peciva, čokolado v prahu in polnjene čokolade različnih okusov: jagoda, cocktail, marelica, robida in lešniki. Legendarna čokolada s celimi lešniki ostaja srce Gorenjkine ponudbe. V tem obdobju je Miki Muster na osnovi predhodne ilustracije posodobil Gorenjkino punčko z avbo
in jo vzpostavil kot osrednji komunikacijski element blagovne znamke Gorenjka.

Gorenjka dobi prepoznavno rdečo podobo

Ob 75. obletnici se je Gorenjka prelevila in se pokazala v novi, elegantnejši in danes prepoznavni rdeči podobi. Njen stari logotip je zamenjala nova, tanjša linija in z embalaže se je poslovila Gorenjkina punčka. Ob razpadu Jugoslavije je Gorenjka tako kot druge slovenske blagovne znamke izgubila pomemben trg. Priložnosti z novimi riževimi čokoladami je iskala na drugih trgih, zlasti v Rusiji. Ponudbo čokolad so dopolnili novi, sodobni okusi: cappuccino, rum in mlečni odtrganec za otroke.

Gorenjka prva na trgu ponudi žlahtno temno čokolado

Gorenjka je v letu 2006 doživela ponovno prenovo podobe – večji poudarek je bil namenjen prikazu raznolikih okusov. Ob pojavu potrebe po temnih čokoladah z več kakava je Gorenjka na prelomu tisočletja prva na trgu ponudila žlahtno temno čokolado, ki je kmalu postala uspešnica. Sedem let kasneje, leta 2007, je Gorenjka predstavila novo znamko prestižnih temnih čokolad Mistica.

Gorenjka je polna vsega dobrega že 90 let

Po devetdesetih letih kakovostnega razvajanja Gorenjka ponosno pove, da je “polna vsega dobrega”. Ponudba se še naprej razvija in prenavlja; leta 2011 Gorenjka trgu predstavi družino izdelkov Čoko Poko, namenjeno najmlajšim. Embalaža je prenovljena in poenotena. Na čokoladah in pecivu nas znova pozdravlja Gorenjkina punčka z avbo. Posebna Gorenjkina zanimivost v letu, polnem vsega dobrega, je tako imenovana »tovarna sladkih sporočil«. To je poseben gravirni stroj, s katerim je mogoče v Gorenjko vgravirati osebno sporočilo.

Gorenjkina punčka dobi osrednjo vlogo

Legendarna punčka v narodni noši, ki jo je v črno-beli različici ustvaril ilustrator Miki Muster, je že od nekdaj prepoznavni znak kakovostne čokolade iz osrčja Gorenjske. Zdaj smo jo posodobili in ji namenili osrednjo vlogo na prenovljenih embalažah kot znak tradicije in kakovosti.